Predstavitev skupine

Skupina za antropologijo je naslednica Inštituta za antropologijo, ki ga je že leta 1946 na Univerzi v Ljubljani ustanovil profesor Božo Škerlj. Inštitut za antropologijo je bil prva ustanova v Sloveniji, ki se je profesionalno ukvarjala z raziskovanjem in poučevanjem fizične antropologije, zato ni nič čudnega, da je bila raziskovalna dejavnost Inštituta precej raznolika.

Po ustanovitvi Biotehniške fakultete leta 1960 je Inštitut za antropologijo postal njen sestavni del in se preimenoval v Katedro za antropologijo. Vodenje katedre je leta 1961 prevzela profesorica Zlata Dolinar-Osole, leta 1988 pa profesorica Marija Štefančič. Skupaj z asistentko docentko Tatjano Tomazo-Ravnik sta dobri dve desetletji uspešno izvajali pedagoške in raziskovalne aktivnosti na področju raziskav rasti in razvoja, sestave telesa in analiz populacij prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij. Katedra za antropologijo, kasneje preimenovana v Skupino za antropologijo, je v tem času postala soustanoviteljica Društva antropologov Slovenije, ki redno izdaja revijo Anthropological Notebooks in organizira mednarodna znanstvena srečanja imenovana Škerljevi dnevi.

V letu 2010 je vodenje Skupine za antropologijo prevzela profesorica Petra Golja. Laboratorijski del pedagoškega dela skupine izvaja asistentka dr. Tatjana Robič, za tekoče delo pa skrbi samostojna strokovna delavka, asistentka dr. Katja Zdešar Kotnik.

V sodelovanju z zunanjimi sodelavci Skupina za antropologijo izvaja raziskovalno in pedagoško delo, ki si ga lahko podrobneje pogledate na ustreznih zavihkih. Skupina je del Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.